Pjerte in Pjertna jama

Ste jo videli? 6. januar je dan Pjert, delijo pa si ga s svetimi tremi kralji. Kot pripovedujeta Čezsočanki Ana
Mlekuž in Lina Kavs, je bila Pjerta temno oblečena, večinoma v črnem, imela je dolgo krilo do gležnjev,
ruto potisnjeno globoko na obraz, kriv nos in predpasnik. Stara, puklasta je imela v roki metlo ali palico.
Starši so jo uporabljali kot grožnjo otrokom (bo prišla Pjerta, te bo že), da bi bili bolj ubogljivi. No, Pjerta
ni prišla.
Pjerte so bile krivopetnice. Imajo pete obrnjene naprej in prste nazaj, kar verjetno predstavlja njihovo
dvojno naravo – staro, predkrščansko prirodno vero in nedorečeno vlogo v modernem času. Čezsočani
so verovali, da če bodo na podboj vrat napisali GMB (Gašper, Minč (Miha), Borga (Boltežar), se bodo
obvarovali hudobnih Pjert.
Krivopete so posebna bitja, znana od Beneške Slovenije do Trente. Ponekod so pravili, da so mlade in
lepe, drugod so bile stare in grde. Ponekod so bile dobre in so ljudem razkrivale znanja o sirarstvu in
poznavanju zdravilnih zelišč, drugod so bile hudobne.
Pjerta (ali Pehtra na Gorenjskem) je po starem verovanju v času dvanajsteronočja (volčjih noči) – to je
čas od božiča do Sv. treh kraljev – pod nebom vodila nepregledno množico otroških duš. To je čas, ko
“staro” sonce odmre in se “novo” rodi.
V stenah Polovnika je kamnit udor, spodmol, globok približno 15 metrov. Je dostopen le s plezalno
opremo. V jami naj bi živele Pjerte, zato se imenuje Pjertna jama. Ker o jami ni nikakršnih pričevanj, sta
se avgusta 2020 Zdenko Žužek in avtor knjige ter slik Janez Kopač z ustrezno opremo odpravila na
raziskovalno pot. Prvi pristop iz Čezsoče navzgor do Pjertne jame ni uspel. Edini možni dostop je po cesti
prek Drežnice in planine Predolina, potem spust od zgoraj navzdol v alpinistični navezi.
Pjertna jama ima majhno zbirališče vode, ki se izceja iz skal in prav ta značilnost vodnate jame, ki je bila
za stare prirodoverce prispodoba življenjske energije, je Pjertni jami verjetno dala ime. Pjerte pa imajo
čudovit pogled na vas.

Povzetek odlomka iz knjige Janeza Kopača »Čezsoča – vas upornikov«